sreda, 29. april 2009

Pet minut za kulturo - Michelangelo Buonarroti

Michelangelo Buonarroti je najbolj občudovan umetnik 16. stoletja, oziroma visoke renesanse. Čeprav je bil predvsem kipar so njegove poslikave sikstinske kapele v Vatikanu med njegovimi najslavnejšimi deli.
13 let starega ga dajo dali v vajenštvo slikarju Domenicu Ghirlandaiu. V roku enega leta pa oddide na pravo šolanje v samostan Sv.Marka v Firencah, kjer se pod očesom Bertolda di Giovanija posveti preučevanju antičnih kipov . Vendar se v času, ki ga preživi v Sv. Marku ne posveča samo kipom temveč velik del svojih študij posveti preučevanju anatomije človekovega telesa. Njegovo znanje anatomije se pokaže v njegovih slikah človekovega telesa .

    • Micchelangelo: David
Leta 1490 se sreča z Lorencom Veličastnim in takrat se začne njegovo sodelovanje z Medičejci. V
naslednjih dveh letih tako za Medičejce ustvari dva ploščata reliefa Madona na stopnicah in boj kentavrov. V naslednjem obdobju pa se začne ukvarjati z antiko. Leta 1494 se tik pred padcem Medičejcev odpravi v Bologno. Kmalu je pod vplivom Jacopa della Quercia ustvaril kipe Klečeči angel z baklo, Sv. Prokul in Sv. Petronij. Vsi trije kipi so narejeni v novodobnem stilu. Leta 1495 se vrne v Firence, leto kasneje pa ponovno odpotuje, tokrat v Rim.

    • Michelangelo: Pieta

Tam ostane do leta 1501. V obdobju njegovega življenja v Rimu so nastala pomembna Michelangelova kiparska dela npr. Pijani Bakh in Sočutna bolj poznana kot Pieta. Po vrnitvi v Firence začne z delom Davida, ki ga dokonča v letu 1504. Predno je končal Davida je v letu

1503 je ustvaril tudi Madono z otrokom, Pitljiva Madona in Taddeieva Madona. Njim je v letu 1504 sledila edina z gotovostjo avtorstva določena slika Sveta družina. Leta 1505 se je po vrnitvi v Rim začelo novo obdobje ustvarjanja in prvo njegovo delo v tem obdobju je bil nagrobnik za papeža Julija II.

Leta 1508 je dobil papeževo naročilo za poslikavo Sikstinske kapele v Vatikanu, njegovo največje delo. S to fresko se ukvarja naslednja štiri leta.


Leta 1520 se loti svoje prve arhitekturne umetnine pročelja Florentske cerkve sv. Lovrenca, ki pa zaradi pomanjkanja finančnih prispevkov ni bilo nikoli dokončano. 1536 ustvari fresko poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele. V tem obdobju dobi še dve naročili za stenske slike v Paolinski kapeli v Vatikanu, Savlova spreobrnitev ter Petrovo križanje . V tem istem obdobju naredi tudi dva kipa za Julijev nagrobnik Rahela in Lija. Od 1546 v Rimu vodi gradnjo za dokončanje palače Farnesejev in gradnjo stolnice sv. Petra. Umre med delom cerkve Sv. Petra, 18 . 2 .1564.

Zadnjih 14 let svojega življenja Michelangelo ni slikal ampak se je ukvarjal samo z arhitekturo ter kiparstvom. Po njegovi so njegova nedokončana dela končali njegovi učenci.

    • Robert Hutinski: Deus benedictus