Pet minut za kulturo - Impresionizem in E. Degas

Smer, ki jo lahko imenujemo tudi umetnost vtisov. V slikarstvu se je impresionizem razvil v Franciji. Značilno je, da ni več veličastnih zgodovinskih slikarij in podob iz velikih junaštev. Nobenih padcev
obsojenih, ugrabitve Evrope, smrti Babilona. Nobenega poveličevanja antike, nobenega posnemanja starih vzorov, ki so se jih ze vsi naveličali.

Mlačnost zastarele umetnosti nadomesti toplota življenja. Nobenega bahanja ob razkazovanju poznavanja anatomije in legend. Naj se vrata odpro, naj se odpro na stežaj in naj se pokaže resnično nebo in svežina narave. Nekateri slikarji so bili privrženci slikanja na prostem, slikarji jasnosti, poetizirane resničnosti, potem tisti, ki jim je mogoče reči mejni impresionisti in so impresionizem prilagodili svojemu izrazu in ga celo presegli ter oni, ki so preučevali optične pojave in bi jim lahko rekli raziskovalci sončnega spektra.

Nekateri od teh, slikarji dneva, so našli motive v spreminjanjih svetlobe v pokrajini in na aktu. Drugi, slikarji noči, pa so se najpogosteje ukvarjali s svetlobo plinskih luči, največkrat na gledališkem odru.

Slikarjeva poteza je postajal vedno bolj vidna. Slikali so s suhimi ali mokrimi barvami, uporabljali so hitre in drseče poteze čopiča. Med vidnejše impresionizma sodi Edgar Degas, ki velja za mojstra
upodabljanja človeškega telesa v gibanju. Njegova najznamenitejša dela vključujejo prizore iz sveta zabave in baleta, rad je slikal dirkalne konje, kasneje pa tudi utrip vsakodnevnega življenja. Degas je
pretežno uporabljal tehniki olja na platnu in pastel. Pogosto se je družil z impresionisti in z njimi tudi razstavljal, vendar pa je razvil svojstven slog. Leta 1854 je v Italiji pet let študiral predvsem renesanso. Ko se je vrnil v Pariz je v svojih portretih kombiniral klasični in romantični slikarski stil. V zgodnjih 70. letih devetnajstega stoletja so baletne plesalke postale njegov glavni motiv.

Rad je v živo skiciral dogajanje na baletnem odru in kasneje v studiu dokončeval svoja dela. Njegove takratne umetniške slike imajo značilno harmonijo linij in neprekinjenost kontur, odsevajo pa psihologijo gibanja in plesnega izraza balerin.

Foto: Robert Hutinski - Lebdenje